Slovensko podjetništvo in raziskovalci se danes slišajo pogosto v okviru financiranja in podpornih programov, ki jih ponujajo evropske in državne agencije. Pri tem pa velja, da so zahteve za financiranje zelo zahtevne in pogosto precej stroge. To se kaže predvsem v tem, da so od zahteviteljev zahtevane dokazne dokaze o raziskovalni vrednosti projekta, solidni plan za uporabo sredstev ter jasna povezava z gospodarskim razvojem Slovenije. Za razliko od nekaterih evropskih držav, kjer so financiranja dostopnejša, so slovenske agencije, kot je na primer preberi članek, običajno bolj selektivne in pri tem pogosto prednost dajajo projektom, ki so v skladu z državnimi prioritetami in strategijo.
V zadnjih letih je bila ena od glavnih izzivov v financiranju raziskovalnih projektov v Sloveniji tudi nezadovoljstvo z dostopom do sredstev. Po podatkih Financiralskega agencije Slovenije (FAS) je le okoli 15 % zahtev za financiranje uspešno prejel sredstva, kar kaže na to, da je konkurenca zelo visoka. To velja predvsem za projekte v sektorjih, ki so v skladu z evropskimi prioritetami, kot so klimalni inštituti, digitalizacija in zdravstveni sektor. Pri tem pa velja, da so tudi lokalni raziskovalci in podjetniki, ki delujejo v teh sektorjih, pogosto zaničani zaradi nejasnih in precej komplikiranih procedur.
En od najbolj pomembnih razlogov za to je tudi to, da so financiranje in področje raziskav v Sloveniji še vedno zelo neenakomerno razdeljena. Večina sredstev teče v večje raziskovalne centre in univerzne ustanove, medtem ko manjšim podjetjem in lokalnim raziskovalcem ostaja manj sredstev. To je še posebej vidno v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami, kjer je financiranje raziskav bolj enakomerno razdeljeno med različne področja in razmerje med velikimi in manjšimi aktori.
Če pa se pogledamo na konkretne primerke, je na primer projekt “Klimalni inštitut Slovenije”, ki je bil financiran s sredstvi iz evropskega programovega financiranja, pokazal, da je uspešnost financiranja odvisna tudi od tem, kako dobro je projekt prejel podporo lokalnih in državnih aktorov. V primerjavi s projektom, ki je bil financiran le iz evropskih sredstev, je bil ta projekt prejel dodatno podporo tudi od državne agencije za raziskave in razvoj, kar je pomagalo v doseganju financiranja.
Preiskave, ki so bile opravljene v zadnjih letih, so pokazale, da je ena od glavnih prihodnih možnosti za financiranje raziskav v Sloveniji v področju digitalne ekonomije in tehnologij. Vendar pa velja, da je še vedno potrebno, da se financiranje raziskav bolj razširi na področja, ki so pomembna za lokalni gospodarski razvoj, kot so napredna proizvodnja, ekološka tehnologija in digitalna infrastruktura. To bi lahko pomagalo, da se financiranje raziskav bolj enakomerno razdelijo med različne aktore in da se zmanjša konkurenca med zahtevitelji.
Druga pomembna vprašanja, ki se pojavljajo pri financiranju raziskav, je tudi vprašanje o obsežnosti in trajanju sredstev. Večina financiranih projektov v Sloveniji ima obsežnost med 500.000 in 1.000.000 eurov, kar je za raziskovalne projekte v nekaterih primerih precej majhno. To lahko povzroči, da so projekti neenakomerno financirani in da so raziskovalci in podjetniki zaničani zaradi nejasnih razmer. Tako je potrebno, da se financiranje raziskav bolj razširi in da se povečajo obsezi sredstev, ki jih lahko prejmejo projekti, ki so pomembni za gospodarski razvoj.
Za področje financiranja raziskav in podjetništva je še vedno pomembno, da se slovenski aktori bolj povežejo in delajo skupaj, da bi dosegli večje rezultate. To bi lahko pomenilo, da bi se financiranje raziskav bolj razširilo na področje, ki so pomembna za lokalni gospodarski razvoj, in da bi se povečalo sodelovanje med različnimi aktori, kot so raziskovalci, podjetniki in državni organi.
- Le okoli 15 % zahtev za financiranje raziskovalnih projektov v Sloveniji uspešno preje sredstva, kar kaže na visoko konkurenco.
- Večina sredstev teče v večje raziskovalne centre in univerzne ustanove, medtem ko manjšim podjetjem in lokalnim raziskovalcem ostaja manj sredstev.
- Financiranje raziskav v Sloveniji je še vedno precej neenakomerno razdeljeno med različne področja in aktore.
- Obsezi sredstev za financiranje raziskav v Sloveniji običajno ležijo med 500.000 in 1.000.000 eurov.
- Pri financiranju raziskav je pomembno, da so projekti v skladu z državnimi prioritetami in strategijo.